Atopijski dermatitis

je ena najpogostejših alergijskih kožnih bolezni. Atopijski dermatitis je pogosta kronična kožna bolezen, za katero je značilna suha, občutljiva in srbeča koža. Praskanje, ki spremlja srbež povzroči vnetje kože in vodi do večje dovzetnosti za okužbe.

Ocenjuje se, da z atopijskim dermatitisom oboleva približno 2% prebivalstva. Najpogosteje se pojavlja v otroštvu. Potek bolezni je lahko je blag in običajno spontano izzveni v 2-3 letih ali je kroničen z obdobji izboljšanj in poslabšanj.V polovici primerov se bolezen prvič pojavi prvem letu starosti. Po tem obdobju intenzivnost obolenja običajno upada. Okoli 60 % ozdravi že v zgodnjem otroštvu medtem ko se pri nekaterih vnetne spremembe ponavljajo včasih do pubertete, redkeje do odrasle dobe.

Vzrok za nastanek obolenja ni pojasnjen. Znano je, da se atopijski dermatitis pojavlja pogosteje pri ljudeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam. Bolezen je pogosta v družinah, kjer imajo sorodniki različne alergijske bolezni kot so bronhialna astma, seneni nahod, alergijsko vnetje veznic. Za bolnike z atopijskim dermatitisom je značina suha koža, ki nastane zaradi okrnjene kožne pregrade. Vnetje spremembe se pojavljajo na različnih delih telesa. Pri dojenčkih je napogosteje prizadeta koža na obrazu in na lasišču, vnetje se lahko razširi na trup in okončine, pri majhnih otrocih se vnetje spremembe pojavljao na zapestjih, gležnjih in izteznih straneh okončin. Pri šolskih otrocih, mladostnikih, odraslih so spremembe običajno na komolčnih, kolenskih pregibih, po gležnjih, hrbtiščih rok, na obrazu in trupu. Vnetne spremembe so zaradi praskanja običajno zadebeljena pordela luščeča torišča.

Na poslabšanje bolezenskega poteka imajo vpliv različni sprožilni dejavniki iz okolja. Potrebno se je izogibati stikom z dražečimi snovmi kot so detergenti, mehčalci, kozmetična mila, sintetična in volnena oblačila, stres.

Pri bolnikih z dokazano alergijsko preobčutljivostjo je potrebno izpostavljenost vzročnemu alergenu prekiniti oz. omejiti.

Zdravljenje atopijskega dematitisa temelji na redni uporabi negovalnih mastnih mazil, olnjih kopeli s katerimi ohranjamo vlažnost kože. Za ublažitev vnetja in srbenja uporabljamo protivnetna zdravila kot so kortikosteroidna in imunomodulatorna zdravila v obliki krem ali mazil.

Kontaktni alergijski dermatitis

V dermatoloških ambulantah se pogosto srečujemo z bolniki s kontaktnim alegijskim obolenjem kože. Gre alergijsko vnetje kože, ki nastane zaradi stika kože z nekim kontaktnim alergenom najpogosteje iz bolnikovega okolja. Najpogosteje je prizadeta koža rok, glave, obraza, vek, ušes. Vnetje se kaže kot rdečina s srbečimi bunčicami in mehurčki ter luščenjem kože.

Kontaktni alergijski dermatitis se pojavlja predvsem po stiku kože s kovinskimi predmeti, kozmetičnimi preparati, izdelki za osebno higieno, cementom, gumo, usnjenimi izdelki, umetnimi smolami in detergenti.